V steni

Mojca Volkar Trobevšek je profesorica slovenščine, literarna komparativistka, scenaristka, publicistka, pesnica, moderatorka in ustvarjalka, ki jo z gorami povezujejo tako osebno življenje kot številni kulturni projekti. Leta 2026 je prejela naziv učiteljica leta, slovenščino pa poučuje na Osnovni šoli Stranje pri Kamniku. Sodelovala je pri pisanju scenarijev za več dokumentarnih filmov, med njimi Tista lepa leta, Mira Marko in Vdih drugega. Je tudi scenaristka in sorežiserka dokumentarnega filma ZaPisane gore, posvečenega 130-letnici Planinskega vestnika. Skupaj z Ireno Cerar snuje in vodi bralni klub Beremo gore v Slovenskem planinskem muzeju, letos pa je pri Planinski založbi izšel njen literarni prvenec Oblekla je tišino – prvi slovenski gorniški roman izpod ženskega peresa. Izhaja iz družine, v kateri imajo gorsko reševanje ter tesna povezanost z naravo in gorami posebno mesto. Z možem in tremi sinovi živi ob vznožju Kamniških Alp. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30…

Zvonko Požgaj je alpinist, ki je leta 1993 pri komaj 23 letih kot prvi Slovenec stopil na vrh 8611 metrov visoke gore K2, druge najvišje gore sveta. Za vzpon, ki mu je prinesel posebno mesto v slovenskem alpinističnem prostoru, je plačal visoko ceno – hude omrzline prstov na obeh rokah. A Zvonkova zgodba z gorami se tam ni končala. Že leto pozneje se je vrnil k plezanju in se udeležil odprave v Kanado, leta 1996 pa je bil pomemben član odprave na Ama Dablam, kjer je iz baznega tabora spremljal in usmerjal Vanjo Furlana in Tomaža Humarja pri njunem vzponu. O odpravi je napisal knjigo Ama Dablam – odsanjane sanje, ki jo je posvetil prijatelju Vanji Furlanu. Zvonko je tudi alpinistični in gorski vodnik ter turnokolesarski vodnik. Gore, avanture in aktivnosti v naravi ga spremljajo že vse življenje. Kljub številnim preizkušnjam ostaja človek, ki skozi življenje stopa z nasmehom na obrazu, odprtim srcem in nalezljivo radostjo do vsega, kar mu življenje prinaša. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica…

Miha Pavšek je geograf in etnolog, že več kot tri desetletja raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Ukvarja se z naravnimi nesrečami, klimatologijo, snežnimi plazovi, naravno dediščino in podnebnimi spremembami, že desetletja pa spremlja tudi umikanje Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto. Ob tem je planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje, predavatelj, član različnih organizacij, poveljnik Civilne zaščite občine Trzin in človek, ki je svoje znanje in izkušnje znal vedno na različne načine približati tudi širšemu krogu ljudi. Objavil je številne strokovne in poljudne prispevke v najrazličnejših medijih, zase pa pravi, da je vsestranski športnik in podnebni geograf, ki je najbolj zadovoljen takrat, ko lahko to dvoje poveže. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Triglavskega ledenika ni več! 00:05:55 Pogoji za obstoj ledenika. 00:12:50 Definicija ledenika. 00:18:30 Zakaj zeleni led ali »zeleni« plaz? 00:20:10 Ledeniška brezna.…

Tomaž Jamnik – Mišo je alpinist, gorski reševalec, alpinistični inštruktor in nekdanji načelnik GRS Kranj. Izhaja iz močne generacije alpinistov Alpinističnega odseka Kranj, ki je imela eno vodilnih vlog v zlatem obdobju slovenskega himalajizma. Kot udeleženec ali vodja je sodeloval na 15 alpinističnih odpravah, večinoma v najvišjih stenah Himalaje. V mladosti je bil aktiven alpski smučar in član državne reprezentance, med drugim tudi državni prvak v slalomu. Svoje vrhunsko smučarsko znanje in zagnanost je po stiku z alpinizmom prenesel v gore. Postal je eden izmed pionirjev slovenskega alpinističnega smučanja in med prvimi opravil številne zahtevne prve spuste. Zaradi bogatih izkušenj, stabilnosti, mirnosti in odločnosti v ključnih trenutkih je vedno veljal za izjemno zaupanja vrednega človeka, ki je številnim alpinistom predstavljal trden steber opore. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Tomaževi alpinistični začetki. 00:06:00 Prigoda z Dolške Škrbine in s…

Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine iz Radovljice, kjer že več kot 20 let vodi zasebno zobozdravstveno ordinacijo. Je družinski človek, popotnik, gornik in alpinist, ki je stal na treh najvišjih vrhovih sveta – Everestu, K2 in Kangčendzengi. Poleg poletnega vzpona na K2 je vrh te divje gore dvakrat poskušal doseči tudi pozimi. Velik del življenja namenja raziskovanju sveta, pri čemer ga ne zanimajo le vrhovi, temveč predvsem ljudje, narava in vprašanja, ki se ob tem odpirajo, pa tudi skrajne razmere, v katerih se človek znajde. Tomaž zna poseči tudi po peresu oziroma tipkovnici. O gorah piše odkrito in brez olepševanja – o strahu, bolečini, odgovornosti, prijateljstvu, pa tudi o ceni, ki jo za odprave pogosto plačuje družina. Niso mu tuja niti vprašanja, zakaj človek odhaja v območje smrti, kaj prinese nazaj v dolino in zakaj, kot pravi, pravzaprav noben osvojeni vrh ni samo njegov. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Vsi imamo želje. 00:09:00 Iskanje samega…

Martina Čufar Potard je v 16 letih tekmovalne kariere v športnem plezanju kar 32-krat stala na zmagovalnem odru. Postala je svetovna prvakinja in evropska podprvakinja. Trikrat je zmagala na tekmah svetovnega pokala, šestkrat na tekmovanju Masters, devetkrat pa je osvojila naslov državne prvakinje. Bila je peta ženska na svetu, ki je preplezala smer z oceno 8b+, in šesta ženska s preplezano smerjo težavnosti 8c. Niso ji tuje niti alpinistične smeri – nanizala je zavidljiv seznam zahtevnih skalnih večraztežajnih smeri npr. v Triglavu, v El Capitanu, v stenah nad Chamonixem, v El Giganteju in drugod. Martina velja za začetnico slovenskega niza uspešnih deklet v tekmovalnem športnem plezanju. S svojo predanostjo, profesionalnim pristopom k športu in izjemno zagnanostjo je bila vedno vzor mlajšim slovenskim tekmovalkam, ki že tri desetletja tvorijo eno vodilnih reprezentanc v svetovni karavani tekmovalnega športnega plezanja. Za svoje študijske in športne dosežke je prejela številna priznanja. Z možem Nicom in…

Janez Brojan je alpinist in gorski reševalec, eden tistih ljudi, ki so več desetletij svoje znanje in izkušnje nesebično namenjali reševanju ljudi v gorah. Kot dolgoletni načelnik GRS Mojstrana je sodeloval pri več kot osemsto reševalnih akcijah, pomembno prispeval k razvoju sodobnega stenskega in letalskega reševanja ter vzgojil številne generacije alpinistov in gorskih reševalcev. Bil je član znamenitih Mojstranških veveric, preplezal številne zahtevne smeri doma in v tujini, sodeloval na odpravah v Hindukuš in Himalajo ter leta 1973 med drugim opravil prvi smučarski spust z vrha Triglava. Posebno mesto v slovenski zgodovini ima tudi njegova vloga pri skrivni akciji razvijanja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava junija 1991, v burnih dneh slovenskega osamosvajanja. Za svoje dolgoletno delo je prejel številna ugledna priznanja. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:50 Organizacija razvitja slovenske narodne zastave na vrhu Triglava junija 1991. 00:08:20 Na…

Cveto Podlogar je gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, ki že skoraj tri desetletja živi na Japonskem. Postal je prvi nejaponski gorski vodnik z uradno japonsko licenco. Na Japonsko ga je sicer odpeljalo naključje, tam pa se je ustalil, pognal nove korenine in danes skupaj z ženo vodi gorsko vodniško agencijo. Kot promotor gorske kulture sodeluje celo z japonsko nacionalno televizijo. Pri enajstih letih je bil že na Triglavu, pozneje je postal alpinist, bil pa je tudi odličen športnik. Vrsto let je bil član jugoslovanske reprezentance v teku na smučeh in nastopal tudi na tekmah svetovnega pokala. Kot vodnik večinoma deluje doma na Japonskem, po službeni dolžnosti pa mu je usojeno svetovno gorniško in plezalno popotništvo, saj japonske goste vodi tudi po Sloveniji in drugod po Alpah in Svetu. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:02:20 Delo za Elan Japan in začetek šolanja za gorskega vodnika na Japonskem. 00:05:15 Cvetov prihod in začetki na Japonskem? 00:08:30…

Matej Brajnik je policist z več kot tremi desetletji izkušenj, vodja Gorske enote Slovenske policije, alpinist, gornik, gorski reševalec. Kot odličen poznavalec gorskega okolja je sodeloval pri številnih intervencijah, iskalnih akcijah in preventivnih dejavnostih za zmanjševanje nesreč v slovenskih gorah. Dobro pozna razmere na terenu, izzive sodobnega obiskovanja gora ter spremembe, ki jih prinašajo množični turizem, družbena omrežja in tudi nove tehnologije. Poleg dela v slovenski policiji sodeluje pri mednarodnih programih usposabljanja in izmenjave znanja med policijami. Matej je tudi vodja Brajnikovega memoriala, ene najzahtevnejših preizkušenj vzdržljivosti in ekipnega duha, na kateri se policisti, vojaki, gorski reševalci in gasilci preizkušajo v različnih športnih izzivih in veščinah. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Razmere v Steni (junij 2026) in zgodnja planinska turistična sezona v naših gorah. 00:07:10 Spremljanje dogajanja v gorah pri Slovenski…

Cene Berčič je alpinist, gorski reševalec in človek, ki že desetletja živi tesno povezan z gorami. Njegova alpinistična pot se je začela v Kamniku, od koder ga je vodila v najtežje stene slovenskih Alp ter na odprave v Himalajo, Hindukuš, Ande, Pamir in na Aljasko. Leta 1981 je sodeloval pri znameniti odpravi v južno steno Dhaulagirija, kjer so s Stanetom Belakom – Šraufom in Emilom Tratnikom preplezali mogočno steno ter doživeli 14-dnevno epopejo na gori – eno največjih epskih zgodb slovenskega alpinizma. Stal je na vrhovih Pumorija in Čo Ojuja ter opravil številne prvenstvene vzpone doma in v tujini. Dolga leta je dejaven tudi v Gorski reševalni službi Kamnik, kjer je sodeloval pri številnih zahtevnih intervencijah ter mlajšim generacijam gorskih reševalcev predajal svoje znanje in bogate izkušnje. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:40 A bi šel še enkrat v tako steno? 00:04:30 Karizmatični Stane Belak – Šrauf na odpravi Dhaulagiri 1981. 00:07:25 Cenetovi…

Rožle Bregar je popotnik, gornik, raziskovalec, režiser, direktor fotografije in fotograf, ki je najbolj prepoznaven po svojih vizualno osupljivih in družbeno-okolijsko angažiranih dokumentarnih filmih. Je soustanovitelj in ključni člen kreativne ekipe Vizualist, s katero ustvarja video vsebine, oglase in dokumentarce. Njegovo delo pogosto prepleta ljubezen do narave, gora in avanture z globoko pripovedno noto. Za svoje delo je prejel številna priznanja, doma in v tujini. Kot pravi sam, se posveča snemanju neulovljivih trenutkov, oddaljenih pokrajin in čustev izjemnih športov v naravi. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:15 Zakaj film? 00:04:10 V stiku s fotoaparatom že od malih nog. 00:07:45 Tehnološki razvoj foto-video opreme. 00:10:20 Razlika med posnetki za film ali YT in socialna omrežja? 00:16:00 Moč filma ali fotografije. 00:19:00 Ustvarjanje tudi izven meja Slovenije in teža kritike. 00:25:00 Filmska outdoor industrija doma in v tujini. 00:28:25 Jure…

Tadej Slabe je športno plezanje živel že, preden je postalo šport množic, tekmovanj in plezalnih centrov. Je eden od pionirjev slovenskega športnega plezanja, eden najuspešnejših slovenskih športnih plezalcev z začetka devetdesetih let ter avtor legendarnih smeri, kot sta Za staro kolo in majhnega psa in Sanjski par. Bil je med prvimi Slovenci, ki so premikali meje težavnosti doma in v tujini ter soustvarjali začetke športnega plezanja pri nas. A Tadej ni le plezalec. Je krasoslovec, geograf, redni profesor in mednarodno uveljavljen raziskovalec krasa, predvsem pa človek, ki skalo raziskuje tako z rokami kot z znanostjo. Kot dolgoletni predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa je velik del svojega življenja posvetil razumevanju kraškega sveta, obenem pa strastno ostal zvest športnemu plezanju. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:30 Začetki prostega plezanja. 00:05:20 Najprej alpinizem in preusmeritev k športnemu plezanju. 00:10:15 Stik s tujino in začetki…

Jože Mihelič je človek mnogih obrazov – alpinist, planinski vodnik, turni smučar, pedagog, profesor športne vzgoje, pisec, fotograf, naravovarstvenik, predvsem pa človek gora. Številne generacije ga poznajo kot izjemnega pripovedovalca zgodb, poznavalca Bohinja in Julijskih Alp ter človeka, ki je gore vedno razumel širše – ne le kot prostor dosežkov, temveč tudi kot prostor spoštovanja, tradicije, učenja in notranje rasti. S svojim življenjskim delom je pomembno zaznamoval slovenski gorski prostor, tako na področju alpinizma kot tudi varstva narave, vzgoje in planinske kulture. Leta 2019 je izšla njegova knjiga Vprašaj Goro, v kateri piše o življenju nekoč in danes, o družini, odnosu človeka do narave, plezanju, gorah, turnem smučanju in še marsičem, pa tudi o vrednotah, ki jih gore lahko podarijo človeku. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Kaj nam lahko gore povedo? 00:05:50 Modrost Jake Čopa in fotograf v človeku. 00:09:45 Motivi, napake in dobra fotografija.…

Jože Rovan je upokojeni profesor statistike, dolgoletni planinski delavec in do nedavnega (2018–2026) predsednik Planinske zveze Slovenije, ene največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Je turnokolesarski vodnik, planinski vodnik, markacist, inštruktor markacistov, planinec, gornik, turni smučar, popotnik in pobudnik številnih razvojnih projektov – človek, ki že desetletja soustvarja slovenski planinski prostor. Njegova pot vodi od družine do poklica, od urejanja planinskih in turnokolesarskih poti do vodenja ene največjih prostovoljskih organizacij pri nas. Pri tem ostaja zavezan goram, skupnosti in ideji, da so poti – tako v naravi kot v življenju – delo ljudi, ki jih ustvarjajo in gradijo. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Delo predsednika PZS. 00:07:55 Številne aktivnosti PZS. 00:12:15 Prostovoljstvo znotraj PZS in njegov pomen. 00:18:15 Izzivi prostovoljstva. 00:21:15 Problematika obnove planinskih koč številnih…

Andrej Velkavrh je po poklicu meteorolog. Od leta 1983 je zaposlen na nekdanjem Hidrometeorološkem zavodu, današnji Agenciji RS za okolje, kjer deluje kot dežurni prognostik. Še kako dobro ga poznamo z malih ekranov, kjer je dolga leta napovedoval vreme v televizijskem dnevniku na Televiziji Slovenija. Večkrat je posegel tudi po pisalu in se zlasti v kolumnah dotikal tem, povezanih z vremenoslovjem, naravo in njenim varovanjem, pa tudi s sodobno družbo in življenjem nasploh. Andrej je tudi predan gorski kolesar in turni smučar. Pa še marsikaj. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:25 V službo s kolesom in pomen stanja duha. 00:07:35 Meteorologija je široka in kompleksna veda. 00:11:25 Napovedovanje vremena v hribih. 00:15:50 Problematika napovedovanja vremena v eni točki. 00:20:05 Kratkoročna in dolgoročna točnost vremenskih napovedi? 00:25:55 Zakaj so napovedi lahko različne? 00:33:20 Kako delujejo meteorološki modeli? 00:40:00 Model Aladin in oblačnost. 00:46:20…

Peter Markič je univerzitetni diplomirani psiholog in magister komunikologije. Svojo poklicno pot je gradil na področjih psihologije, komunikacije in dela z ljudmi. Deloval je v različnih okoljih – od svetovalnih in izobraževalnih ustanov do sodelovanja z organizacijami, institucijami in podjetji, kjer je izvajal številna strokovna predavanja in seminarje. Je član državne enote za psihološko pomoč udeležencem množičnih nesreč in sodeluje pri izobraževanju zaupnikov. Izvaja skupinske in individualne razbremenilne pogovore za gasilce in druge reševalne službe po zahtevnejših intervencijah ter je avtor številnih strokovnih del. Peter je tudi gorski reševalec in nekdanji vrhunski alpinist, udeleženec treh odprav: Andi 1979, Lotse 1981 in Pamir 1983. Med letoma 1985 in 1995 je vodil slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:40 Koliko se ljudje ukvarjamo s svojo duševnostjo? 00:04:45 Tabuji in stigme psihičnih težav,…

V slovenskem alpinizmu obstajajo imena, ki niso zapisana le kot črke na papirju – v knjigah, zbornikih, kronikah, člankih, vpisnih knjigah ipd. –, ampak so globoko zasidrana v zavest alpinistk in alpinistov. Eno izmed teh imen je zagotovo Anton Sazonov – Tonač. Bil je eden vodilnih alpinistov v 60. letih prejšnjega stoletja in je bil zraven, ko se je pisala zlata doba slovenskih alpinističnih odprav. Takrat so slovenski alpinisti prvič vstopali v največje stene Alp in sveta – od Triglava do Hindukuša in Himalaje. Bil je del legendarne naveze, ki je leta 1968 prva pozimi preplezala Čopov steber v severni steni Triglava – kultni vzpon arhetipskih alpinističnih razsežnosti. Tonač je alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik in alpinistični inštruktor. Bil je mentor številnim generacijam planincev, gornikov in alpinistov, ki jim je predstavljal gore, svoje gore, ki jim ostaja zvest že vse življenje. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:55 Dober alpinist je star…

Z nami V steni tokrat Vlasta Kunaver – alpinistka, zdravnica pediatrinja in članica generacije slovenskih alpinistk, ki so v osemdesetih letih pomembno zaznamovale slovenski alpinizem in himalajizem. Plezati je začela leta 1981 v Alpinističnem odseku Ljubljana Matica in kmalu opravila vrsto zahtevnih vzponov, med drugim Peutereyski greben na Mont Blancu ter Ameriško direktno smer v Druju. Leta 1986 je sodelovala na prvi jugoslovanski ženski odpravi na 7219 metrov visoko Annapurno South, leto pozneje pa še na odpravi na 7120 metrov visoki Trisul, kjer so preplezale novo smer v zahodni steni. Z vrha se je spustila z jadralnim padalom nazaj v bazni tabor, kar je takrat pomenilo ženski višinski rekord v takšnem spustu. V pogovoru bova obudila Vlastine alpinistične začetke, spomine na himalajske odprave in ženske naveze, pa tudi njeno izkušnjo letenja z jadralnim padalom. Dotaknila se bova vpliva znamenite družine Kunaver, njene poklicne poti ter vprašanja, kako gore ostanejo del človeka tudi takrat, ko življenje…

Matevž Lenarčič je biolog po izobrazbi in raziskovalec po duši. Alpinist, letalec, pilot, pisatelj, fotograf, avanturist in naravovarstvenik – človek, katerega življenje se razpenja med nebom in zemljo. Med globino alpinistove notranjosti in najtežjimi stenami sveta. Med neodpustljivo realnostjo in zmedo sodobnega časa, med tišino gora in neba ter kaotičnem vrvežem modernega človeka. Bil je pionir slovenskih alpinističnih odprav v Patagonijo, stopil je na vrh osemtisočaka in izkusil tako slast kot grenkobo alpinizma. Večkrat je z ultralahkim letalom obkrožil svet ter preletel najbolj odmaknjene in ranljive kotičke našega planeta. Njegovo ime nosi več knjižnih del; med njimi tudi Smisel in spoznanje, eno pomembnejših del slovenske alpinistične literature. Še danes ostaja dejaven pilot in predan zagovornik narave, ki opozarja na posledice podnebnih sprememb. Pa tudi vrv in cepin še vzame v roke. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:01:45 Smisel in spoznanje. 00:10:05…

Dr. Gregor Dolinar je matematik, profesor, mentor srednješolcev na matematičnih olimpijadah, maratonec, gornik, gorski reševalec in od leta 2022 predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Gorski reševalci pridejo takrat, ko se v gorah stvari zapletejo – ko znanje, požrtvovalnost in pripravljenost pomagati odločajo o izidu zahtevnih situacij. Z Gregorjem se pogovarjava o odgovornosti vodenja takšne organizacije, o izzivih sodobnega gorskega reševanja ter o odgovornosti vseh nas, ki vstopamo v gorski svet. Posebej se ustaviva pri letu 2025 v gorah z vidika gorskih reševalcev in pri trenutkih, ko se uživanje v lepotah gora spremeni v nekaj povsem drugega. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta. 00:00:30 Uvod. 00:02:15 Nedavno reševanje v Prisanku in vpletenost avstrijskega helikopterja. 00:07:15 V kakšnem stanju je gorsko reševalna služba v Sloveniji? 00:14:40 Gregorjeva odločitev za pridružitev k GRS. 00:17:55 Današnji turisti v gorah. 00:22:10 Še malo nesreč, kolikor neumnosti.…

Z nami V STENI je tokrat Ajda Remškar – nekdanja tekmovalka v športnem plezanju, matematičarka, dvakratna podiplomska študentka in danes selektorica slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju. Od leta 2022 vodi mlade tekmovalke in tekmovalce ter aktivno sooblikuje sedanjost in prihodnost slovenskega športnega plezanja. Z Ajdo sva se pogovarjala o človeški plati mladih plezalcev, o psihologiji uspeha in vzgoji v vrhunskem športu. Dotiknila sva se izzivov, ki jih prinašata slovenski in mednarodni prostor, ter pomena vodenja mladincev, ki – kot pravi sama – niso »tipični najstniki«. Razmišljala sva tudi o tem, zakaj je plezanje lahko veliko več kot le šport. Za Ajdo, ki ostaja izjemno predana plezalka, tako v skali kot na tekmah NLP lige. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00 - Uvod in predstavitev: Kdo je Ajda Remškar? 00:01:41 - Od matematičarke do selektorice: Kako je prevzela vlogo? 00:03:39 - Matematika v steni: Plezanje kot reševanje ugank 00:04:46 - Kaj točno počne selektor mladinske reprezentance?…

Tokrat je z nami V steni Marjan Kregar – alpinist, nekoč vrhunski alpinist, alpinistični inštruktor, gorski vodnik in gorski reševalec. Velik del svojega življenja je preživel v gorah: v stenah domačih Kamniških planin in visoko v Himalaji, kamor se še danes rad vrača. Plezal je prvenstvene smeri, stal na vrhu osemtisočaka in to pozimi, predvsem pa je v svet gora popeljal nešteto ljudi. Gore jim je razkrival na svoj način: poseben, čist in iskren. Iz preproste, a globoke ljubezni do gora, do gibanja v njih in do vsega lepega, kar lahko človek tam zgoraj doživi, če se jih loti vsaj malo tako, kot se jih loteva Marjan. Bil je mentor številnim alpinistom in gorskim reševalcem. Njegova zakladnica znanja in izkušenj je težko opisljiva, zagotovo pa velika. Da bi Marjanove gore zares začutili, bi se bilo treba z njim podati tja gor. Nekaj tega duha pa bo, upam, tokrat z nami – V steni, Marjan Kregar, eden najbolj spoštovanih članov naše alpinistične, vodniške in gorsko-reševalne skupnosti. Teme, ki smo jih…

France Urbanija je bil v duhovnika posvečen leta 1968. Svoje pastoralno poslanstvo je opravljal v več slovenskih krajih, najgloblji pečat pa je pustil kot župnik na Dovjem, kjer je deloval med letoma 1983 in 2009. Že v mladosti se je navdušil nad planinstvom, pozneje pa je kot duhovnik organiziral številne večdnevne izlete, tudi v visokogorje. Poleg svojega temeljnega duhovniškega poslanstva se je loteval tudi številnih projektov posvetne narave. Vodil in soustvarjal je gradbene posege na domačem župnišču ter pri cerkvah na Dovjem in v Mojstrani, pa tudi pri kapeli v Vratih. Sodeloval je pri postavitvi kipa Jakoba Aljaža na Dovjem, postavil več obpotnih znamenj, njegov najpomembnejši in najbolj prepoznaven projekt pa je bila ponovna izgradnja Aljaževe kapele na Kredarici. Zaradi obsežnega njegovega delovanja ga je nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar poimenoval »drugi slovenski Aljaž«. Številni pa so ga zaradi njegove dobrote, močnega pečata, ki ga je pustil v krajih pod Triglavom,…

Franc Pepevnik, za prijatelje Aco, sodi med vrhunske alpiniste vzhodne Slovenije, med tiste, ki jim preprosto pravimo Štajerci. Prav ti so bili v 80. in 90. letih pomemben, morda včasih premalo opažen del samega vrha slovenskega alpinizma. Podpisali so se pod številne zahtevne vzpone in prvenstvene smeri – doma, v Alpah, Južni Ameriki in Himalaji. Med najvidnejšimi, vodilnimi in najmočnejšimi med njimi je bil prav Aco. Veljal je za pravo alpinistično »mašino«: sodeloval je na številnih odpravah, stal na vrhovih štirih osemtisočakov, postal gorski vodnik in še danes ostaja aktiven gorski reševalec. Kot pravi sam, brez ljubezni do gora, globokega pomena prijateljstva ter močnega čuta za odgovornost do sočloveka vsega tega ne bi bilo mogoče doseči. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta 00:00:30 Uvod. 00:01:35 Ljubezen do gora. 00:06:00 Čut za odgovornost do soljudi 00:10:25 Prve alpinistične izkušnje. 00:15:00 Srečanje s Tonetom Škarjo v Logarski dolini in prvi izlet čez mejo. 00:19:15…

Tokrat V steni gostimo človeka, ki je pustil močan pečat v svetu slovenskega športnega plezanja — kot vrhunski tekmovalec, izjemen skalni plezalec, drzen solo plezalec in kasneje tudi kot podjetnik. V 90. letih je Aljoša Grom sodil med najboljše slovenske plezalce. Bil je večkratni državni prvak ter eden prvih Slovencev na stopničkah svetovnega pokala. A njegova pot se ni ustavila pri tekmovanjih — v skali je brez vrvi preplezal številne smeri, ki si jih večina ne bi upala niti poskusiti. Ko se je njegova tekmovalna kariera počasi zaključevala, je ustvarjalno energijo in zagnanost preusmeril v podjetništvo. Že na začetku plezalne poti je v domači garaži izdeloval svoje prve plezalne oprimke. Iz te ideje se je kasneje rodila blagovna znamka Lapis, ki danes ponuja na stotine različnih grifov in volumnov ter je prisotna v plezalnih centrih po vsem svetu. Danes stoji na čelu plezalnega centra Verd, kjer med drugim trenira tudi Janja Garnbret. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvodna špica podcasta 00:00:30…

Tokrat so z nami V steni tako imenovani Drežniški samorastniki – neformalna skupina gornikov, plezalcev in alpinistov z Drežnice in bližnje okolice, ki so predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja največ plezali v primorskih stenah, zlasti v Krnskem pogorju. Na svojevrsten način so živeli svet vertikale – svet, poln avanture, tesne povezanosti z naravo, gorami, domačo skupnostjo in pravim prijateljstvom. Kot celotno dolino Soče so tudi vasi v zavetju veličastnega Krna zaznamovale strahote prve svetovne vojne in njene posledice – povojna odtujitev od Slovenije, večkratni prehodi v nov družbeni red in nemalokrat težke življenjske razmere. A fantje, tako kot celotna skupnost, so veliko moči in energije za premagovanje življenjskih ovir črpali prav iz gora in sten. S sovoditeljem tokratne epizode Petrom Podgornikom, ki mu je bilo dano vstopiti v svet drežniških fantov, so z nami danes: Albin Kapitan – Kapetn, Jože Rakušček – Cerkovnik, Mirko Kurinčič in Rado Rakušček. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00…

Anja Petek je opravila prvo žensko zimsko ponovitev Čopovega stebra v Triglavski severni steni, izpeljala zahtevno povezavo zimskega trisa Skalaških smeri ter preplezala slovito Heckmaierjevo smer v severni steni Eigerja. Je tudi avtorica številnih prvenstvenih smeri v slovenskih stenah. Prve odpravarske izkušnje je pridobila v Kirgiziji na sedemtisočaku, kasneje pa nadaljevala v Peruju, kjer je med drugim preplezala tudi prvenstveno smer na šesttisočak Hualcan. Leta 2024 je skupaj s Patricijo Verdev opravila prvenstveni vzpon in prečenje 6243 metrov visoke gore Lalung I v indijski Himalaji. Za ta vzpon sta kot prvi Slovenki prejeli posebno priznanje mednarodne strokovne žirije Zlatega cepina za ženski alpinistični podvig leta 2024. Anja je vzgojiteljica predšolskih otrok ter profesorica pedagogike in andragogike. Ima opravljen program ZDT in je poklicno usmerjena v psihoterapijo. Je nedvomno alpinistka, ki je v zadnjih letih najbolj zaznamovala slovenski ženski alpinizem. 00:00:00 Uvod 00:02:20 Posebno…

V 65. epizodi gostimo izjemen dvojec – očeta in hčer, trenerja in športnico, ki ju povezuje ljubezen do narave, gora in športa. Maruša Tereza Šerkezi je mlada, nadvse obetavna gorska in cestna kolesarka, članica ekipe Cube Factory Racing. Že pri rosnih letih se lahko pohvali s številnimi uvrstitvami na zmagovalne stopničke v mednarodni konkurenci, tako v olimpijskem kot tudi v kratkem krosu. Med njenimi dosežki posebej izstopa naslov evropske prvakinje, septembra letos pa je v švicarski Crans Montani postala še mladinska svetovna prvakinja v olimpijskem krosu. Matjaž Šerkezi je dolgoletni strokovni sodelavec in vodja Učnega centra pri Planinski zvezi Slovenije. Njegovo delo zajema področja alpinizma, varnosti v gorah, turnega kolesarstva, tekmovalnega turnega smučanja in druge povezane dejavnosti. Matjaž, oče treh otrok, je alpinist, inštruktor alpinizma, inštruktor gorskega reševanja ter vodnik turnega kolesarjenja. Poleg tega je navdušen rekreativni tekač na dolge proge in kolesar, v zadnjih letih pa tudi…

V tokratni oddaji V STENI gostimo Jureta Bornška – diplomiranega fizioterapevta, specialista manualne terapije in nekdanjega reprezentanta v športnem plezanju, ki je v mladinskih kategorijah dosegel številne vidne uspehe. Jure je svojo poklicno pot zgradil na presečišču dveh velikih strasti – plezanja in poglobljenega razumevanja človeškega telesa. Izkušnje iz vrhunskega športa so mu odprle vpogled v ozadje poškodb, rehabilitacije in preventivne oskrbe, kar danes uspešno prenaša v svoje delo. Danes vodi zasebno fizioterapevtsko ambulanto v Ljubljani, sodeluje s številnimi športniki in reprezentancami, obenem pa je bil nepogrešljiv član slovenskega strokovnega tima na kar štirih zaporednih olimpijskih igrah – v Pjongčangu, Tokiu, Pekingu in Parizu. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:30 Uvod. 00:01:25 Olimpijske igre in vloga vodje fizioterapevtskega teama. 00:08:30 Fizioterapevtska urgiranja na prireditvah. 00:12:25 Fokus, mir in tišine ter izkušnja Žana Koširja na OI. 00:17:00 Olimpijske igre napram ostalim…

Viki Grošelj je svojo alpinistično pot začel leta 1967 in se ji popolnoma predal. Z odličnimi vzponi si je prislužil mesto v ekipi jugoslovanske himalajske odprave, ki je na 8463 metrov visokem Makaluju preplezala novo smer v mogočni južni steni. To je bil mejnik, ki je slovenski alpinizem postavil na svetovni zemljevid ter navdihnil številne generacije za vrhunske vzpone v najpomembnejših gorstvih sveta. Viki je 10. oktobra 1975 stal na Makalujevem vrhu. Skupno je dosegel vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin. Kot aktiven alpinistični smučar je med drugim smučal tudi z vrha Čo Oja. Sodeloval je na več kot tridesetih odpravah, a njegova alpinistična sled presega zgolj plezanje. Je alpinistični inštruktor, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj. S svojim izjemnim pripovednim darom ter več kot dvajsetimi avtorskimi knjigami je zgodbe slovenskega alpinizma približal tudi tistim, ki sami morda nikoli niso stopili v svet gora. Za…

Filip Princi je že od malih nog povezan z aktivnostmi v naravi in gorah. Pri štirinajstih letih se je udeležil alpinistične šole na AO Nova Gorica. Leta 2019 je opravil tečaj lednega plezanja, z orodji je poskusil tudi v skali, nato pa se mu je odprl nov svet plezanja. Popolnoma se je zaljubil v športno disciplino orodnega plezanja, imenovanega s tujko drytooling. Ena najmlajših plezalnih disciplin ga je povsem prevzela in ji je posvetil veliko časa in energije. Postal je vodilni »drajtulaš« v Sloveniji, ki je preplezal številne zahtevne smeri v skali. Med njegovimi dosežki so smeri z ocenama D14 in D15, maja letos pa je opravil drugo ponovitev smeri Paralel World z oceno D16 v italijanskem plezališču Tomorrow's World, ki velja trenutno za eno najtežjih v tej športni disciplini. Filip je opravil tudi več ponovitev kombiniranih ledno-skalnih smeri. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:45 Filipova otroška povezava z naravo. 00:06:40 Vpis v alpinistično šolo in delo na bolder steni. 00:10:15 Stik s…

Že od malih nog je bila Alenka Mali obdana z naravo in pustolovščinami – njena starša, Monika Kambič in Klemen Mali, vrhunska alpinista, sta ji predala ljubezen do gora in življenja na prostem. Danes živi v Squamishu, v kanadski Britanski Kolumbiji, a ostaja tesno povezana s svojimi slovenskimi in argentinskimi koreninami. Alenka je uspešna profesionalna deskarka na snegu prostega sloga, base jumperka in plezalka. Ob tem ostaja zvesta sebi in svojim načelom, dejavna na številnih področjih življenja. Je ustanoviteljica neprofitne organizacije Lux Snow, ki povezuje dekleta pri turnem smučanju in deskanju, ukvarja se s fotografijo in filmsko produkcijo, načrtuje pa tudi začetek šolanja za gorsko vodnico. Tokrat se nam v steni pridruži odločna in navdihujoča mlada ženska, ki verjame, da iz cone udobja ne zraste nič dobrega – vrhunska športnica in prizemljena avanturistka, Alenka Mali. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:50 Alenkini base skoki na Hrvaškem in v Sloveniji. 00:04:40 Začetki skakanja.…

Damjan Bevk je pripadnik Slovenske vojske z nazivom častnik – prvi pilot ter vodja posadke vojaškega helikopterja. V več kot 25 letih službovanja si je pridobil bogate izkušnje v vojaškem letalstvu. Svojo letalsko pot je začel že pri šestnajstih letih z jadralnim letenjem. Kasneje je opravil šolanje za civilnega pilota, nato pa se posvetil vojaškemu letenju, kjer svojo kariero uspešno nadaljuje še danes. Poleg službenih dolžnosti v Slovenski vojski sodeluje tudi pri številnih civilnih nalogah: pri helikopterski nujni medicinski pomoči, prevozih dojenčkov v inkubatorjih ter reševalnih akcijah v gorah. S helikopterjem je sodeloval v številnih gorskih reševanjih po vsej Sloveniji, največkrat prav na zahtevnih terenih slovenskih Alp. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:30 Primorski alpinizem in GRS Ajdovščina. 00:04:00 Oprema pilota. 00:08:15 Dejanovi začetki letenja in pilotsko usposabljanje. 00:14:50 Razlike med letalom in helikopterjem. 00:19:05 Zahtevno pilotsko šolanje. 00:24:15 Pravila letenja.…

Peter Ščetinin se je za gore navdušil že v gimnazijskih letih, ko ga je prevzela Buhlova knjiga Nanga Parbat in Ciril Debeljak z opisi vzponov na Steber v Dedcu. Med študijem je začel aktivno plezati in hitro pokazal izjemen talent ter zagnanost. Kmalu je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije v 60. letih prejšnjega stoletja, znan po številnih zahtevnih ponovitvah in prvenstvenih smereh. Veliko teh je preplezal s svojo ženo, pokojno Barbko Lipovšek Ščetinin. Veljal je za odličnega skalnega plezalca, ki se je pogosto odpravljal tudi na samostojne vzpone. Sodeloval je na številnih alpinističnih odpravah – med drugim v Kavkaz (1965), na Pik Lenin (1967), na Istor-o-Nal v Hindukušu (1971) in na Kangbačen v Nepalu (1974). Med njegovimi izstopajočimi dosežki so tudi ena prvih slovenskih ponovitev Heckmaierjeve smeri v Eigerju, solo ponovitev Ašenbrenerjeve smeri v Travniku ter legendarna prvenstvena smer čez Obraz Sfinge v severni steni Triglava, ki jo je leta 1966 preplezal skupaj z Antejem Mahkoto. V…

Peter Podgornik se je z gorami začel resneje ukvarjati leta 1975, ko je skupaj z bratoma Pavlom in Rudijem prehodil velik del Slovenske planinske transverzale. Dve leti kasneje je postal alpinist, nato pa v naslednjih dveh letih še alpinistični inštruktor in leta 1982 še gorski reševalec. Z bratom dvojčkom Pavlom sta tvorila vrhunsko alpinistično navezo. Leta 1981 sta se skupaj udeležila legendarne jugoslovanske odprave v južno steno Lotseja, leto kasneje pa sta s primorsko alpinistično odpravo, v kateri sta bila še Zlatko Gantar in Ivan Rejc, v južni steni Aconcague preplezala novo smer. Tragična smrt brata Pavla leta 1982 v Malem Koritniškem Mangartu Petra ni zaustavila – z neomajno predanostjo je nadaljeval svojo alpinistično pot. Udeležil se je številnih odprav v Himalajo, na Grenlandijo, v Severno Ameriko in večkrat v Patagonijo. Leta 1986 je bil del izjemne odprave, ki je v vzhodni steni Cerro Torreja preplezala divjo in zahtevno novo smer. Peter Podgornik je tudi avtor spletnega alpinističnega vodnika…

Domen Škofic je s plezanjem začel že pri šestih letih in hitro pokazal izjemen talent. V mladinskih vrstah je posegal po najvišjih odličjih, nato pa uspešno nadaljeval tudi v članski konkurenci. V letih 2014 in 2015 je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, leta 2016 pa je kot prvi slovenski plezalec osvojil skupno zmago svetovnega pokala v težavnosti. Leta 2018 je ta uspeh ponovil s tretjim mestom. V svetovnem pokalu je zbral: 5 zlatih medalj 4 srebrne medalj 5 bronastih medalj Leta 2022 je zaključil svojo bogato tekmovalno kariero in se povsem posvetil plezanju v skali. Do junija 2025 je dosegel impresivne rezultate: 35 smeri z oceno 8c 22 smeri z oceno 9a 6 smeri z oceno 9a+ več smeri težavnosti 8c+ tudi na pogled (on-sight) in na flash 22. maja 2025 je preplezal legendarno smer Move v norveškem Flatangerju z oceno 9b, kar trenutno velja za najzahtevnejšo športnoplezalno smer, ki jo je preplezal Slovenec. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvod. 00:02:10 Velikost bicepsa. 00:06:20…

Betka Galičič je svojo plezalno pot začela leta 1981 v alpinističnem odseku Škofja Loka in se hitro uveljavila kot alpinistka. Opravila je številne ponovitve predvsem skalnih smeri, tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1988 sta s soplezalko Ksenjo Lenarčič iz Trbovelj kot prvi Slovenki preplezali legendarno smer Salathé na El Capitanu ter klasiko v severozahodni steni Half Doma v narodnem parku Yosemite v ZDA. Proti koncu osemdesetih let se je vse bolj posvečala športnemu plezanju – v obdobju, ko se je ta disciplina šele rojevala. S svedrovcem v roki je začela opremljati številne nove smeri in urejati plezališča po vsej Sloveniji. Betka Galičič še danes ostaja predana opremljevalka športnoplezalnih smeri. Zvesta sama sebi in svoji ljubezni do skale že več kot 25 let soustvarja slovensko plezalno krajino – za vse nas ljubitelje športnega plezanja. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00 Uvod. 00:02:10 Betkina dejavnost v kanjonu Čikole (HR). 00:08:15 Hrvaška plezalna skupnost in plezališča na Hrvaškem. 00:11:50…

Boštjan Gortnar v gore zahaja že od malih nog, svojo ljubezen do planin pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja nadgradil z aktivnim delom kot markacist pri Planinskem društvu Medvode. Od takrat dalje je nepogrešljiv del srčne skupine prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost in varnost več kot 10.000 kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji. Boštjan že vrsto let vodi številne delovne akcije na terenu, bil je načelnik markacistov domačega društva, markacist inštruktor ter dolgoletni član Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Trenutno deluje kot član strokovnega odbora za tehnična vprašanja, kjer s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju in vzdrževanju planinske infrastrukture. Tokratni gost podcasta V steni je strokoven, predan in izjemno izkušen markacist – Boštjan Gortnar. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Markacisti tudi s helikopterjem. Planinske poti se niso naredile same. Poškodbe planinskih poti in prostovoljstvo. Pri markacistih je luštno. Delo…

Marjeti Keršič Svetel so bile gore in umetnost položene v zibelko. Njena mama, Alenka Svetel, je bila odlična alpinistka in predana gledališka igralka. Oče, Marjan Keršič Belač, vrhunski alpinist in akademski kipar, je bil tudi član prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960. Marjeta Keršič Svetel je profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja. Na podiplomskem študiju se je posvetila varstvu naravne dediščine. V skoraj dveh desetletjih televizijskega ustvarjanja se je podpisala kot avtorica številnih reportaž in dokumentarnih filmov, posvečenih naravni in kulturni dediščini gorskih območij. Slovensko javnost pa je najbolj nagovorila kot ustvarjalka in voditeljica legendarne oddaje Gore in ljudje na nacionalni televiziji. Kot predana zagovornica ohranjanja naravne in kulturne dediščine je bila podpredsednica organizacije CIPRA International, ustanovna članica Mountain Wilderness Slovenija ter dejavna v mednarodnem združenju Interpret Europe. Z nami v oddaji V steni tokrat izjemna ustvarjalka,…

Roman Robas je svojo plezalno pot začel leta 1957. Z leti se je izoblikoval v alpinista, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika ter gorskega reševalca. Že več kot 70 častitljivih let je zvest član Planinske zveze Slovenije, kjer je deloval na številnih področjih, tako strokovno kot prostovoljno. Tudi danes ostaja dejaven med alpinisti veterani. Roman sodi v zlato generacijo slovenskih alpinistov, ki je pisala zgodovino predvsem na področju himalajskih odprav. Njihova pot je najprej sledila svetovnemu vrhu alpinizma, ga nato ujela in nenazadnje soustvarjala himalajsko zgodbo v svetovni alpinistični areni. Sodeloval je v številnih legendarnih odpravah: leta 1974 na Kangbačen, leto pozneje na Makalu, leta 1979 na Everest, leta 1988 na Čo Oju in leta 1996 v odpravi treh vrhov v zahodni Nepal. Z nami V steni človek z izjemno plezalno zgodbo, legendarni alpinist, večni mladenič in brez dlake na jeziku – Roman Robas. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod.Romanovi planinski začetki.Razlika med Alešem Kunaverjem in…

Matjaž Jeran je začel plezati leta 1991 in kmalu sta se pokazala talent ter še večja zagnanost. Bil je tudi tekmovalec, a še večji fokus je Matjaž Jeran – Jerry namenil plezanju športnoplezalnih smeri v naravnih stenah. Postal je alpinist in začel hoditi na odprave. Avanturistična odprava v Kenijo z novo smerjo, prva slovenska prosta ponovitev Freeriderja v El Capitanu, prost vzpon po Slovenski smeri na karakorumski Nameless Tower in številne druge plezalne avanture Matjaža Jerana uvrščajo med ene najpomembnejših slovenskih večraztežajnih skalnih plezalcev. Matjaž, ki so mu prodorne ideje in avantura vedno blizu, je z Alenko svoja otroka raje peljal na poletne počitnice v pakistansko gorovje kot pa na Jadran. Je sicer tudi predan družinski človek. Leta 2013 je z ekipo uresničil sanje številnih slovenskih plezalk in plezalcev ter kot glavni motor projekta odprl vrata prvega res modernega slovenskega plezalnega centra – PCL. Tokrat je z nami v rubriki V steni odločni podjetnik, vizionar in vrhunski plezalec –…

V mladostniških letih je bil vrhunski alpski smučar. V času vojaščine se je srečal s plezanjem in nato postal alpinist. Preplezal je preko 450 alpinističnih smeri, vsaj 20 prvenstvenih. 1983 je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemščine, 1989 magistriral iz primerjalne književnosti, 1997 doktoriral s področja literarnih ved, 2007 pa je postal redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova bibliografija zajema številne znanstvene in strokovne monografije, prevode strokovnih del, eseje in različne članke. Za svoje delo je že prejel številna priznanja. Z Iztokom Tomazinom sta skupaj napisala izvirno svojevrstno avtobiografijo z naslovom Naveza, ki povzema 30 let njunega prijateljstva in razmišljanja o družini, naravi, etiki, hrepenenju, lastni volji in omejitvah, življenju in smrti, preseganju in minevanju. Tokrat z nami V steni eden vodilnih sodobnih slovenskih literarnih teoretikov, vrhunski esejist in alpinist Tomo Virk. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod Poletno smučanje nad Češko…

Če so številni vrhunski vzponi po celem svetu mera za uspeh v alpinizmu, je Marko Prezelj brez dvoma eden najuspešnejših alpinistov vseh časov. Leta 1982 je vstopil v svet gorske vertikale, 1987 šel na prvo odpravo, vse do danes pa še vedno sega po prvokategornih alpinističnih ciljih. Lista njegovih vrhunskih alpinističnih vzponov in odpravarskih dosežkov je tako dolga, osupljiva, skorajda neverjetna in predvsem navdihujoča. Vprašanje je, če se v alpinistični skupnosti ter širši slovenski družbi pravzaprav zavedamo, kaj vse je Mark, kot ga kličemo prijatelji, zares dosegel na svoji bogati alpinistični poti. A še bolj kot obsežna lista vrhunskih vzponov Marka definira odnos do gora, plezanja in alpinizma. Odnos in način, ki sta med poznavalci pravzaprav še bolj pomembna, kot vse preplezano. Mark s svojo alpinistično potjo, brezkompromisnim stilom in jasnimi nazori predstavlja v svetovnem alpinizmu eno najpomembnejših figur sodobnega časa. A morda je eden največjih uspehov Marka pravzaprav to, da se po več kot…

Karmen je izkušena oskrbnica Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Že več kot 10 let skrbi za dobro počutje obiskovalcev ene najstarejših slovenskih visokogorskih postojank. Karmen zna na koči pričarati pristno domače vzdušje. Z urejenostjo koče, iskrenim gostoljubjem, raznoliko in lokalno kulinarično ponudbo ter skupaj s prelepim zakulisjem jezerskih planin obiskovalcem ustvarja nepozabno planinsko izkušnjo. V letu 2024 je s svojim delom in ekipo v akciji Naj planinska koča prislužila Češki koči laskavi naziv naj visokogorske koče v Sloveniji. Z nami v steni tokrat predana oskrbnica, izkušena in karizmatična, zgovorna in nasmejana Karmen Klaura Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Prvi stiki s Češko kočo. Osebje na koči naredi vzdušje na koči. Težave pri vodenju gorske koče in osebje na koči. Obiskovalci na Češki koči. Pričakovanja gostov. Kapacitete in priljubljenost koče. Jezersko, prva gorniška vas v Sloveniji. Jezersko in življenje na Jezerskem in kdo prihaja na Jezersko? »Delat je treba!« Delo…

Manca Smrekar je trenutno najuspešnejša slovenska paraplezalka. S plezanjem se je začela ukvarjati leta 2014, pri 22 letih. Leta 2021 je svojo pot usmerila v resnejši trening in se pridružila slovenski državni reprezentanci. Že istega leta je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojila odlično 4. mesto. Leto 2024 je bilo njeno najuspešnejše tekmovalno leto doslej. Na vseh treh tekmah svetovnega pokala je stala na stopničkah – v Innsbrucku je osvojila srebro, v Salt Lake Cityju in Arcu pa bron. Poleg tega je v švicarskem Villarsu postala evropska podprvakinja. Za svoje izjemne dosežke je prejela že številna priznanja, med njimi tudi prestižno Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu. V podcastu V steni je z nami prava ambasadorka plezanja in športa, vselej pozitivna in nasmejana – Manca Smrekar. Teme, ki smo jih obdelali: Kdo je Manca Smrekar? Kdaj in kako se začne plezanje? Turna smuka in nesreča na Velikem Draškem vrhu. Pot do paraplezanja. Stik do reprezentance. Mančina invalidnost. Kako…

Bojan je kot majhen otrok začel hoditi v hribe, v času študija se je srečal z alpinizmom. Opravljenih ima preko 2500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih. Bil je član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo: Kangbačen leta 1974, kjer je opravil prvi pristop na Ramtang Čang (6802 m), Makalu leta 1975 in Everest leta 1979. 1972 je postal član gorske reševalne službe, nekaj let pozneje tudi alpinistični inštruktor in gorski vodnik. V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, kot vodja ali član odsekov, komisij, podkomisij, različnih odborov in delovnih skupin. Veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, usposabljanjem, posebno pozornost pa je namenil vprašanju vodništva v Sloveniji, tako pri ZGVS, še več pa v okviru PZS. Za svoje delo je prejel številna priznanja, z medaljo za zasluge ga je odlikoval predsednik RS Borut Pahor. Pollak je avtor ali soavtor številnih publikacij s področja vodenja, alpinizma ter vzgoje in izobraževanja. Kar osemkrat…

Lojze je začel hoditi v gore kot otrok. Plezati je začel leta 1956 na AO Celje Matica, v času študija se je pridružil AAO v Ljubljani. Opravil je približno 300 alpinističnih vzponov. Npr. prvenstvene smeri kot so Dularjeva zajeda v Jalovcu, Golob-Juvan v Zadnji Mojstrovki in Beli raz v Lučkem Dedcu, 1. ponovitev Zajede v Travniku in Rdeče zajede v Rakovi špici, 1. zimska ponovitev Direktne v Štajerski Rinki in Z raza Ojstrice Leta 1964 je bil član prve takrat Jugoslovanske alpinistične odprave v bolivijske Ande v Coridilleri Real, kjer so preplezali številne smeri in opravili 32 pristopov na vrhove, od katerih je bilo kar deset prvenstvenih. Leta 1969 je bil član tretje YAHO odprave (Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave) na Annapurno II in Annapurno IV. Lojzetovo alpinistično udejstvovanje je bilo tako kronano z vrhom 7540m visoke Annapurne IV, kar je bil šele tretji pristop na vrh tega himalajskega orjaka. Tokrat z nami V steni, legendarni alpinist s konca 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja,…

Rok je odrastel na pragu Julijskih Alp. Pri 13-ih je že plezal velike alpske stene, pri 15-ih je že smučal strme snežne vesine, pri 17-ih je že šel na prvo himalajsko odpravo. Vseskozi je veliko plezal in smučal ter redno hodil na alpinistične odprave po celem svetu. Med drugim je 2002 splezal novo smer na Malo Jirishanko v perujski C. Huaywash, leta 2005 je splezal Casarottov steber na patagonijski Fitz Roy, leto kasneje pa prvenstveno smer na neosvojeni 7070m visoki Janak Chuli v nepalski Himalaji. Leta 2012 je zaključil šolanje za gorskega vodnika z mednarodno licenco in kmalu ustanovil podjetje Vertical Adventures Slovenia, ki ga vodita skupaj z ženo Petro. Rok je eden redkih gorskih vodnikov v Sloveniji, ki se je specializiral tudi za »heli skiing.« Kot gorski vodnik je pri takem načinu smučanja vodil po Alpah, na Švedskem, na Aljaski ter zadnja leta v gorah Albanije, kjer je bil tudi eden izmed soustanoviteljev in vodilni gorski vodnik podjetja Heliski Albania. Z bogatimi izkušnjami pri smučanju v…

Jernej je začel plezati pri sedmih letih in kmalu vstopil v tekmovalno športnoplezalno karavano. Pri 14-ih je splezal svoj prvi 8a in se pridružil mladinski reprezentanci, pri 18-ih je prestopil v članske vrste. V svoji tekmovalni športni karieri je 6x stal na stopničkah tekem svetovnega pokala, 2x na samem vrhu. Leta 2014 je bil srebrn na svetovnem prvenstvu, 2018 je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala, leta 2020 je bil zlat na evropskem prvenstvu. Vse v balvanskem plezanju. Vseskozi je plezal tudi v skali. Preplezal je številne balvane, najtežjega z oceno 8c ter številne športnoplezalne smeri, najtežjo z oceno 9a+. Opravil je tudi prvo ponovitev legendarne DWS smeri Chrisa Sharme Es Pontas. V zadnjem desetletju je še kot zelo aktivni tekmovalec začel tudi plezati večraztežajne smeri, kmalu tudi zelo resne in najtežje alpinistične skalne smeri. Smeri kot so Spomin v Paklenici, Lepotica in zver v Rjavini, Korenina in Ulina v Triglavu, Bellavista in Panorama v Z. Cini, Riba v Marmoladi ter številne druge,…

Stane je začel plezati pri 20-ih letih s kamniškimi in domžalskimi alpinisti. S številnimi odličnimi vzponi in z ZP Zajede v Šitah si je leta 1974 prislužil udeležbo na odpravi na Elbrus. Od tam ga je pot peljala na legendarni uspešni jugoslovanski odpravi Makalu 75' in Everest 79'. Leta 1981 je vodil prvo slovensko društveno odpravo na Grenlandijo, kjer so preplezali številne nove smeri in opravili prve pristope na mnoge neosvojene vrhove, potem pa sta sledili uspešni odpravi na Fitz Roy leta 1983 in Cerro Torre leta 1985, kjer so splezali dve vrhunski kultni prvenstveni smeri. Na vseh treh odpravah je bil Stane vodja odprav. Pot ga je vodila na najvišje vrhove vseh celin, kar mu je razen na Everestu tudi uspelo doseči. Kasneje je svojo avanturistično raziskovalno pot nadaljeval v ledenih prostranstvih Antarktike, Arktike, celinskega ledu J. Amerike in Sibirije. Upokojil se je po 40 letih poklicnega ukvarjanja s fotografijo. Še danes deluje kot trener kajakaštva, gorski vodnik in fotograf. Je avtor ali…